UVOD

 

Na seji 24.maja 2011 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) (1).

Zakon je prinesel v slovenski prostor kar nekaj novosti, med drugim je

 

• delodajalcu naložil nalogo, da mora načrtovati, izvajati in spremljati izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu,
• delavcu je prepovedal prisotnost in delo na delovnem mestu, če je pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc, delodajalcu pa je naložil pravico in dolžnost, da pripravi interni akt, s katerim bo opredelil pogoje in postopke, po katerih bo ugotavljal te kršitve in delavca, ki je pod vplivom teh snovi tudi odstranil iz delovnega mesta.

 

Strokovne službe, strokovni delavci, manjši delodajalci pa kar sami, so morali pokazati veliko iznajdljivosti, da so v sodelovanju s pooblaščenimi zdravniki – izvajalci medicine dela pripravili vse, kar je zahtevala nova zakonodaja. V povezavi z vsakim delovnim mestom so pregledali in dopolniti oceno tveganja, sprejeli izjavo o varnosti, v kateri so določene tudi posebne zdravstvene zahteve, ki jih mora izpolnjevati delavec za delo na delovnem mestu. Izdelali so  interne pravilnike o ugotavljanju prisotnosti alkohola in drugih psihoaktivnih snovi ter določili postopke, osebe in inštitucije, ki bodo v skladu s pravilnikom, delavnopravno in drugo zakonodajo opravile svojo nalogo ob pojavu alkohola in drugih psihoaktivnih snovi na delovnem mestu.

 

Čas, ki ga človek prebije  na delovnem mestu, obsega velik del dneva, velik del življenjskega obdobja. S  promocijo zdravja na delovnem mestu  naj bi zajeli najširši krog odraslih oseb, jih dodatno izobraževali, spodbujali k zdravemu načinu življenju in varovanju zdravja na delovnem mestu pa tudi v privatnem življenju, kjer so sami učitelji in vzorniki drugim.

 

V letu 2015 je Ministrstvo za zdravje izdalo »Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu«, ki nakazujejo, kakšna naj bi bila skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi pri njihovem delu. Sledile naj bi ciljem za izboljšanje organizacije dela in delovnega okolja, za spodbujanje osebnostnega razvoja, spodbujanje zaposlenih, da se aktivno udeležujejo aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja, omogočanje izbire zdravega načina življenja, zmanjševanje uporabe alkohola, opuščanje kajenja in podobno. Vse to je pospešilo izdelavo načrtov za promocijo zdravja, njihovo izvajanje,  spremljanje in ocenjevanje.

 

Zakaj torej priročnik: »Kaj storiti ob pojavu alkohola in drugih psihoaktivnih snovi na delovnem mestu?«

Priročnih je namenjen delavcem in zastopnikom njihovih pravic, delodajalcem, strokovnim delavcem, izvajalcem medicine dela in vsem tistim, ki združujejo svoja prizadevanja za zdrava in varna delovna mesta, za delovna mesta brez alkohola, brez prepovedanih drog in brez zlorabe psihoaktivnih zdravil.

Priročnih je zbirka imen, izrazov, pojmov, podatkov, opisov bolj ali manj  poznanih pravil in zakonitosti, s katerimi  se srečujemo v aktualnem svetu alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, pri opisovanju učinkov psihoaktivnih snovi  in zasledovanju psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov v biološkem materialu. Njihovo razumevanje je pomembno, kadar načrtujemo ukrepe, izvajamo postopke in interpretiramo rezultate meritev.

S priročnikom bi radi opozorili, da je nekatere primere in postopke še vedno mogoče izboljšati, nadgraditi, posodobiti in opredeliti in veliko več dela posvetiti ustrezni usposobljenosti, medsebojni komunikaciji, ozaveščanju in preprečevanju.

 

Na anketno vprašanje: »Ali vaš delodajalec izvaja aktivnosti promocije zdravja na delovnem mestu?«, ki je spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) (2), je prišlo v času od 19.10.2015 je do 23.10 2017  2990 odgovorov.

V več kot polovici odgovorov (55,05 odstotkov) je bil odgovor »ne«, v 12,74 odstotkih delno« in le v 32,21 odstotkih »da, sistematično«.

Če anketa odraža realno stanje, je to opozorilo, da se kaže veliko neskladje med zakonskimi določili in prakso v delovnih okoljih in, da so potrebne nove vzpodbude, ki bi delodajalca prepričale o pomenu in koristi promocije zdravja: o koristi za delavca, za delovno mesto, za celotno družbo.

V zadnjih letih smo priče poslabšanja duševnega zdravja na delovnem mestu (3). V manjši meri kot v Evropskem povprečju  se po podjetjih  izvaja ozaveščanje o preprečevanju zasvojenosti, na primer, s kajenjem, alkoholom ali drogami. V manjšem deležu kot v Evropi se izvaja postopek, da se zaposleni po daljši bolniški odsotnosti z dela vrnejo na delo (4).

 

Delovno mesto je del človekovega vseživljenjskega učenja. Delo in delovno mesto ga oblikujeta in zaznamujeta, vplivata na njegovo opredeljevanju do vrednot in na spoštovanje vrednot.

V priročniku se zato prepletata področje varnosti in zdravja na delovnem mestu in področje javnega zdravja z namenom usmerjanja delavcev in delodajalcev v aktivno ustvarjanje politike do alkohola in drugih drog kot sestavnega dela skrbi za zdravje posameznika, za zdravo in varno delovno okolje in s tem za povečevanje stopnje varnostne kulture in pravilnega odnosa do varovanja zdravja na vseh področjih življenja in dela.

 

Majda Zorec Karlovšek

 

Literatura:

1. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Uradni list RS št. 43/2011, stran 5649.
2. Dosegljivo 23.10.2017 na: http://www.zzzs.si/zzzs/info/anketa.nsf/webanketar?OpenView&Collapse=1&RestrictToCategory=20151019
3. oktober 2017, svetovni dan duševnega zdravja; Duševno zdravje na delovnem mestu. Dosegljivo na http://www.nijz.si/sl/oznake/svetovni-dan-dusevnega-zdravja
4. Kanjuo Mrčela A Ignjatović M. Analiza sodelovanja delavcev pri upravljanju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji, (ESENER-2),  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, Oktober 2017. Dosegljivo na: http://www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/pic/Priponka1_Sodelovanje_delavcev_pri_upravljanju_VZD.pdf